Najnovejše raziskave kažejo, da imata lahko polminutna vadba in uživanje določenih živil pomemben vpliv na zmanjšanje tveganja za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Ta nevrodegenerativna bolezen, ki velja za eno najresnejših, je pogosto povezana z življenjskim slogom. Določena živila naj bi zmanjšala tveganje za bolezen do 47 % in podaljšala življenjsko dobo.

V Rusiji so razvili novo zdravilo, ki bi v prihodnosti lahko premagalo demenco, neozdravljivo bolezen, ki povzroča postopno izgubo kognitivnih sposobnosti, spomina in veščin. Čeprav za demenco trenutno ni zdravila, ki bi bolezen obrnilo, so znanstveniki z Ruske univerze prijateljstva narodov (RUDN) sintetizirali spojino, ki vpliva na hipokampus, del možganov, ki je pri Alzheimerjevi bolezni poškodovan prvi. To je sporočila psihiatrinja in strokovnjakinja socialnega projekta "Demenca.net" Marija Štan.

Dunajski raziskovalci so identificirali nov možni pristop pri zdravljenju Parkinsonove bolezni. Pri tej neozdravljivi nevrodegenerativni bolezni, ki je prizadela tudi preminulega rock zvezdnika Ozzyja Osbournea, pospešujejo okvare pri odstranjevanju mitohondrijev v živčnih celicah izgubo nevronov. Parkinsonova bolezen povzroča predvsem odmrtje dopaminergičnih nevronov v možganskem središču.

Raziskovalci Mass General Brigham iz Bostona so odkrili, da lahko redna telesna aktivnost, tudi zmerna, pri starejših ljudeh, ki so izpostavljeni tveganju za razvoj Alzheimerjeve bolezni, upočasni kognitivni upad za več let.

Alzheimerjeva bolezen je progresivna nevrološka motnja, ki postopoma uničuje spomin, miselne sposobnosti in sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog. Kot najpogostejša nevrodegenerativna bolezen prizadene več kot 6 milijonov ljudi.

Raziskovalci z univerzitetnih bolnišnic v Clevelandu in univerze Johns Hopkins so v novih študijah na živalskih modelih dokazali, da bi bilo mogoče Alzheimerjevo bolezen ne le upočasniti, temveč celo ozdraviti. Znanstveniki so se osredotočili na obnovitev ravnovesja v možganih z zvišanjem ravni energetske molekule NAD+ in ciljanjem na specifičen protein, ki proizvaja vodikov sulfid. Ti pristopi so pokazali velik potencial za izboljšanje kognitivnih funkcij in obnovo nevrološkega zdravja. Izsledki prinašajo novo upanje za bolnike, saj raziskave presegajo dosedanje metode, ki so se osredotočale predvsem na obvladovanje simptomov. Študija univerze Johns Hopkins izpostavlja protein, ki v možganih proizvaja plin vodikov sulfid, kot ključno terapevtsko tarčo. Z manipulacijo tega procesa bi lahko neposredno vplivali na razvoj bolezni. Čeprav so bili poskusi izvedeni na živalih, rezultati utirajo pot novim kliničnim raziskavam na ljudeh, kar bi lahko korenito spremenilo zdravljenje demence v prihodnosti.

Nova študija kaže, da že 3000 korakov dnevno lahko pomaga zaščititi možgane v zgodnjih fazah Alzheimerjeve bolezni. Gibanje zmanjšuje tveganje za razvoj te bolezni, tudi če so se v možganih že začele tvoriti škodljive obloge.

Znanstvena študija, objavljena v reviji Neurology, je raziskovala povezavo med uživanjem mastnih sirov in tveganjem za razvoj nevrodegenerativnih bolezni. Študija nakazuje, da bi lahko obstajala povezava med uživanjem sira in zmanjšanim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen.